Zanimivo smo se zadnjič s prijatelji pogovarjali o otroških spominih, ki nas vežejo na zimo in snežne vragolije. In spoznal sem, da zraven očitnega kepanja, delanja angelčkov, gradnje igluja in sankanja po belih strminah, v mojih spominih posebno mesto zasedajo radiatorji, ki so nekakšna slika toplote in nasprotja mrzlega snega in ledenih sveč pravljične zime. Saj veste, tisti občutek, ko se po celem dnevu snežnih dogodivščin, z rdečimi lički in premraženi in na pol otrpli prsti primigate v notranjost toplega doma in rdečica na vaših licih zažari, vas pa toplota objame kot velika odeja nežne zaspanosti in ultimativne sprostitve. In pri meni so bili vir te omamne toplote vedno dobri stari radiatorji, takšni kot jih vidite v starih slovenskih ali jugoslovanskih filmih.
Nostalgija v obliki in podobi
Beli ali barvni, veliki, dolgi, visoki ali premični in električni, so radiatorji čista podoba moje nostalgije vezane na otroška leta in hladne zimske mesece. Srkanje vročega kakava ob naslanjanju na vroča rebra radiatorji ib gledanju večerne družinske oddaje na slovenski nacionalni televiziji v družinskem krogu. Pa občutek toplih nogavic, tik pred odhodom v šolo, ki so se celo noč sušile na radiatorju in. potem pogrele moja stopala ter tako malo izboljšala moje ponedeljkovo jutro. Ali pa omamen vonj pomaranč s klinčki, ki so jih radiatorji počasi dehidrirali ter pri tem odišavili celotno domovanje in nas spominjali, da je božič blizu. Pa potem še trenutki, ko si kot otroci nismo imeli kaj začeti in smo se odločili ustanoviti lastni glasbeni bend, ob tem pa so kovinski radiatorji v popolnosti nadomestili glasne bobne. In potem še tiščanje premraženih zanohtanih stopal, ki so bila premočena od snežnih bitk s prijatelji, ob odmrzovanju žil, za katerega so radiatorji poskrbeli nežno in vztrajno.
Neverjetno, kako lahko ena tako običajna stvar, kot so radiatorji in s takšno uporabno vrednostjo, zagotavlja toliko lepih otroških spominov, ki me še danes napolnijo z veseljem in toplino.