Obstajajo različni ljudje, nekateri so bolj flegmatiki, drugi pa si k srcu ženejo čisto vse in stres za njih predstavlja njihov vsakdan v službi. Lahko bi rekli kako lažje živijo flegmatiki v službi, kot pa ljudje, ki se obremenjujejo z vsako stvarjo. Na dolgi rok imajo ti ljudje, ki doživljajo stres vsak dan v službi, veliko več možnosti, da bodo zboleli, kajti tako živeti čisto vsak dan, da je stres tvoj vsakdan je nenormalno.
Takšna sem bila tudi sama. Ko sem se obremenjevala z vsemi stvarmi v službi, sem se enkrat vprašala zakaj to delam in zakaj ne morem biti bolj sproščena v službi, ker bi lahko bila. Prišla sem do zaključka, da sem perfekcionist. Od tiste dne naprej je zame perfekcionizem stres in tisti, ki mi reče da je perfekcionist se mi smili, ker vem, da je težko živeti.
Sama sem vedela, da tako dolgo ne bo šlo, ali bom omagala, ali se mi bo poslabšalo zdravje, ali pa bom en dan znorela, kajti stres je bil zaradi mojega perfekcionizma prisoten skozi. Enostavno se nisem znala sprostiti v službi in sem bila skozi delovna in uradna. Čeprav so sodelavci skušali priti do mene in me sprostiti, sem bila sama drugačna. Kot da sem bila tako vzgojena, da v službi se mora delati, se ne sme smejati in biti sprošen in prav to je vplivalo na moj vsakdanji stres.
Enostavno sem bila kot robot in če nisem naredila vse kar je bilo tisti dan potrebno, točno tako kot sem si zadala, nisem mogla domov in sem imela pokvarjen dan, tako da je stres vplival še na čas doma. Tako sem živela cele dneve, a mi ne bilo potrebno, nihče ni od mene tega zahteval, le sama sem bila takšna, zato je stres uničeval moje življenje, dokler nisem pregorela, potem pa sem morala popustiti v perfekcionizmu in življenje začeti bolj zlahka.…
…